Kamenine, minerali in fosili

Star pregovor pravi: obljuba dela dolg. Pri pouku naravoslovja in družboslovja v osmem razredu nas je učiteljica Nataša, sicer geologinja, seznanila z osnovami mikroskopiranja, tektonskimi premiki, delujočimi in ugaslimi vulkani. S sedmošolci je odkrivala tančico skrivnosti ledene dobe in teorije izumrtja dinozavrov. Saj vsi poznamo film Ledena doba in Jurski park– zakaj, kdaj in kako se je ledena doba dogajala, je učencem predstavila s pomočjo leksikonov in nazornih fotografij, ter spleta oziroma animacij, ki so tam dostopne. Seveda smo potrebovali pomoč pri prevodu iz angleščine in dejstva je poenostavila na nam razumljiv način. Kar težko si je predstavljati veličino teh ogromnih živali, kljub posnetkom in slikam. Zapletena imena, vrtoglave številke in prehranjevalne navade teh rastlinojedov in mesojedov, ki se izvalijo iz velikanskih  jajc, in so izumrli, ker je pepel prekril sonce, ker fotosinteza rastlin ni bila mogoča, ker ni bilo več hrane, ker…. Še dobro, da jih danes ni, le kako bi se sploh prehranjevali? Imamo pa rudnike, kjer kopljejo premog. Učiteljica Nataša nam je predstavila, kako so se nalagale plasti ogromnih odmrlih dreves in kako nastal je premog – neobnovljiv vir energije, ter nafta – vir energije, brez katere si ne predstavljamo življenja. Različne kamnine, tudi tiste drage za nakit in izdelavo orodja, smo si ogledali v mali zbirki, ki sicer samo predstavlja kamnine in v njej niso originali. Kar prehitro je minila še ena ura naravoslovja na malo drugačen način z geologinjo Natašo.

Zapisala učiteljica Valerija

Recikliramo hrano

Živimo vedno bolj »instant« življenje – utapljamo se v različnih odpadkih, izgubljamo tla pod nogami zaradi nenehnega hitenja, pogosto pa se prepozno tega zavemo in skušamo ugasniti avtopilota v sebi. Vzemimo si čas zase, za tiste, ki jih imamo radi, za tisto in tiste za kar smo odgovorni.

Učitelji imamo pri tem še posebno poslanstvo, saj učenci z nami preživijo veliko ur. Ne gre več zgolj za frontalno podajanje učne snovi, temveč nas učenci opazujejo, spremljajo. Na drugi strani imamo tako velikokrat enakovredne sogovornike, bodoče upravljalce našega sveta. Pogosto se učenci in učitelji med seboj dopolnjujemo in učimo drug od drugega, kar pa velja tudi za področje prehrambnih navad. Vodje šolske prehrane se trudijo vnesi v jedilnike bolj raznovrstne obroke, sledijo interesom anket, ki jih izvajajo med učenci. Šole smo vključene v Shemo šolskega sadja in zelenjave, ter tako vse bolj zaznavamo prisotnost lokalno pridelane hrane in s tem podpiramo ožjo in širšo lokalno skupnost. Zavedamo se pomembnosti teh hranil, živil in dejstva, da vsako leto v slovenskih gospodinjstvih zavržemo več kot 25 ton hrane!

Na šoli se trudimo, da temu ni tako. Kruha, ki ostane, ne zavržemo! Učenci PP z učiteljico Ano poskrbijo, da do konca tedna pripravijo drobtine, spečejo »šnite«, kruhov praženec ali si pripravijo bruskete, zase in za druge. Ostanke sadja ali zelenjave predelamo tako, da pripravljamo krhlje, kompote, čežane, marmelade, omake, namaze, pite in zavitke. Vse biološke odpadke odnašamo na vrtni kompost, saj smo pridobili naziv mojstri kompostiranja. Trudimo se, da ta naziv tudi upravičimo. Preveč trdo kuhanih jajčk spremenimo v nov obrok z nekaj domišljije in iznajdljivosti. Ostanke namazov uporabimo za kanapeje, ki jih ponudimo učencem v podaljšanem bivanju ali tistim, ki ne prejemajo šolskih kosil. Če pri uri gospodinjstva skuhamo preveč, povabimo še koga – in tako obrok postane prijetno druženje in razvijanje zdravih medosebnih odnosov. Preveč mleka? Ni problema, palačinke so zakon, pa morda puding, zdrob, kaša in še kaj. Ostanki kaše ali zdroba postanejo odlični narastki izpod prstov kuharskega mojstra Timija in so popestritev šolske malice naslednji dan. Učence z vsem tem učimo odnosa do hrane, načrtovanja in ekonomike gospodinjstva ter posredno odnosa do prehranjevalnih navad, narave, okolja, ljudi. SLIKE

Zapisala, Valerija El Habashy-mentorica šolskega ekovrta

Medovite rastline

Na šolskem vrtu poskrbimo, da rastline in živali sobivajo. To pomeni, da pomagajo ena drugi, tako kot si pomagamo na OŠ Ljubo Šercer vsi. Letos se v okviru leta čebel še veliko bolj ukvarjamo s temi pridnimi žuželkami. Spoznavamo jih na tisoč in en način. Vemo, da so opraševalke in na naš vrt jih poskušamo privabiti na njim koristen način. Temu namenjamo mešane zasaditve cvetja, zelenjave, plodovk, začimbnic in dišavnic. Še posebno pozornost smo namenili medovitim rastlinam. Ko smo opravili sprehod po vrtu smo ugotovili, da imamo 14 omenjenih rastlin. Razraščajo se v visokih gredah, na talnem vrtu in zeliščni gredi . Torej – čebelice dobrodošle! Pripravljamo medovit herbarij, didaktično igro spomin in se poskušamo podrobneje seznaniti s temi rastlinami. Znamo jih tudi uporabiti v kuhinji v obliki dišavnic, začimbnic, dodatkov čajem, ali pa v kozmetiki v dišavnih milih, blazinicah in svečkah ter kopelih…  V toplejših mesecih bomo opazovali njihovo prebujanje, rast in razvoj, ter poslušali brenčanje čebelic. Vrt bo ponovno sobival z vsem življenjem na in ob šolskem dogajanju.

SLIKE

Zapisala mentorica šolskega Ekovrta učiteljica Valerija

Veseli december med nami

Vsi se veselimo teh prazničnih dni, tako učenci kot učitelji.  Po šolskih hodnikih zaveje drugačna energija, polna pričakovanj. Ne gre samo za darila in dobre može. Sedmošolci so se odločili za skritega prijatelja. V lepo okrašeno škatlo (hvala učiteljica Nataša za pomoč) so prinašali skrita sporočila, pozitivne misli, dobronamerno kritiko in sladko dobroto ali okrasek. Ko smo zadnji dan prebirali pisemca in sporočila, nam je bilo lepo, toplo, prijetno. Nadaljevali smo z družabno igro pantomime, risanja ali pripovedovanja. Zaključili pa s »twisterjem«, kjer se niso prepletale samo leve in desne roke, pa noge, ampak salve smeha in zvrhan koš pozitivne energije. Tretješolci so pri pouku spoznavanje okolja okrasili zunanjo smrečico z naravnimi storži, ki so jih posuli s čarobno-bleščečim prahom in kosi – pticami stalnicami, ki so jih pripeli s praznično rdečimi ščipalkami.  Pekli so še prave kočevske zvezdice- tudi to zmorejo in znajo. Učiteljica Kristina je šolske hodnike ob pomoči vseh učencev PP2 in PP3 okrasila z zeleno obarvanimi smrekami, ki so jih krasile okrogle snežinke – vse iz odpadnih kartonskih škatel in ostankov papirja. Mednje je postavila sani in zavita darila, sneg pa je bil bela koprena. To je bil v mesecu decembru še bolj primeren kotiček za klepetanje med odmorom, šviganje z očmi in kresanje iskric simpatij. Tudi učenci ostalih oddelkov so 3D smrečice okrasili po svoje in jih postavili na okenske police v svojih učilnicah. Po šoli je zadišalo po medu, cimetu, piškotih in jabolkih ter pomarančah, smehu in dobri volji, ki se je vil po šolskih hodnikih do zadnjega delovnega dne, ki smo ga zaključili z druženjem in obiskom še enega prijaznega moža s sivo kučmo.

SLIKE

Zapisala učiteljica Valerija

Praznična Ljubljana

Učitelji in učenci OŠ Ljubo Šercer iz Kočevja sestavljamo pisano mavrico pestrosti in različnosti pod skupno streho. Hodimo po isti poti, ki je naša začrtana vizija in omogoča različne sprehode, načine in zmožnosti posameznikov. Obiskujejo jo učenci iz občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Velike Lašče. V prazničnem mesecu decembru, nas je ravnateljica ga. Jožica Pečnik presenetila z neverjetno novico. Občina Velike Lašče nam je namreč omogočila ogled praznične Ljubljane. Stekli so dogovori s starši, učenci in učitelji. Tik pred prazničnimi počitnicami smo se, takoj po pouku, polni pričakovanj zbrali na glavni avtobusni postaji. Štirinajst učencev in pet spremljevalcev je prijazni voznik popeljal do prestolnice. Vožnja je minila v prijeten klepetu in drobnem vznemirjenju. Saj nekateri prazničnih luči glavnega mesta še nikoli niso videli. Ko smo prispeli do Kongresnega trga je bil še dan, pa nič zato. Strokovno vodenje je prevzel učitelj Blaž. Ostali smo si razdelili pod okrilje mlajše učence, starejši pa so že suvereno krmarili v koloni. Pot nas je popeljala po starem mestnem jedru. Mimo drsališča do Univerze, ki je praznovala 100 obletnico. Naprej do Ljubljanice po nabrežju med prazničnimi stojnicami in čez Šuštarski most na drugi breg. Nekaj besed o »šuštarjih«, malo slovenske popevke, ki je učenci sicer niso poznali, smo jo pa učitelji. V skupini smo nadaljevali pot do glavne tržnice mimo Stolnice in Mesarskega mostu. Tam se učenci kar niso mogli nagledati številnih ključavnic. Kljub zimi, je tudi med nami nekaj iskric in nerodnih pogledov, zato je bil most toliko bolj zanimiv. Vrnili smo se do Tromostovja, občudovali Zmajski most in med stojnicami prikrmarili do Prešernovega spomenika. Velika okrašena smreka in vse večji vrvež se je že zrcalil v otroških očeh. Ob tem, da so se lačni želodčki počasi oglašali, saj smo učencem obljubili obisk Mc Donaldsa. Od Prešernovega spomenika smo se po Čopovi ulici sprehodili do naslednje točke- kosila. Takšno, malo manj zdravo, ampak brez tega pa res ne gre. Lepo zgledno v koloni, z realnimi željami so učenci naročali menije pod budnim očesom učitelja. Imeli smo dovolj prostora, da smo se lahko posedli in uživali v obroku. Zunaj se je toliko zmračilo, da so lučke že zažarele na poti do Hiše iluzij. Kako so dekleta uživala v disco sobi polni ogledal, z lomljenjem svetlobe in ostalimi svetlobnimi efekti. Vodička nas je popeljala od sobe do sobe. Vsaka je skrivala kakšno iluzijo, lahko si se zoperstavil fizikalnemu zakonu gravitacije, »pojedel« sošolčevo glavo na krožniku ali se sprehodil skozi Vortex tunel. Nekateri velikokrat, opazovali so pipo iz katere teče voda, pa nobene cevi, zamenjali so obraz in se slikali v kalejdoskopu. Obisk smo zaključili v igralni sobi in se podali v praznično razsvetljeno Ljubljano še enkrat. S pogledom na grad in tisoče luči. Ponedeljkov predprazničen večer bo zagotovo ostal še dolgo v spominu vseh, zatorej hvala občini Velike Lašče in hvala ravnateljici OŠ Ljubo Šercer za to izkušnjo.

Več slik si lahko ogledate TUKAJ.

Valerija El Habashy

Izdelovanje voščilnic in okraskov v PPVI 1

V tem prazničnem času je v skupini PPVI 1 potekal delovni dan na temo izdelovanje voščilnic in okraskov. Delovni dan smo pričeli s peko dišečih cimetovih piškotov različnih oblik.  Medtem ko smo čakali, da se piškoti ohladijo, smo se vrnili v razred, kjer smo izdelovali voščilnice. Voščilnice smo okrasili s sladkorjem, z barvno soljo, s polento ter z dišečim cimetom in s klinčki. Ohlajene piškote smo nato dali na vrvico in ob koncu delovnega dne z njimi okrasili našo leseno jelko.

razredničarka: Anđela Krsnik

 

 

Spoznajmo BIC in dom Janeza Levca

V petek, 13.12.2019 smo na OŠ Ljubo Šercer izvedli tehniški dan z naslovom »Spoznajmo BIC in dom Janeza Levca«, ki je bil namenjen učencem 8. in 9. razreda, ki že pridno zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje. Učenci so najprej obiskali Živilsko šolo v Biotehniškem izobraževalnem centru, kjer so spoznali možnosti za izobraževanje v nižjem poklicnem izobraževalnem programu (program Pomočnik v biotehniki in oskrbi) in tudi možnosti za nadaljevanje v splošnem poklicnem programu (program Pek, Slaščičar in Mesar). Predstavniki Živilske šole so nas seznanili tudi s praktičnim poukom v pekovski in slaščičarski delavnici, kjer smo lahko natančno opazovali delo dijakov, nad katerim smo bili navdušeni. Učenci so imeli možnost pogovora z dijaki in na ta način začutili utrip dela na šoli. V nadaljevanju tehniškega dne smo se odpravili v dom Janeza Levca, kjer so učenci spoznali možnosti bivanja in preživljanja prostega časa tekom izobraževanja izven domačega kraja, srečali pa so se tudi z bivšimi učenci naše šole, ki že bivajo v omenjenem dijaškem domu in se izobražujejo v Ljubljani. V zaključnem delu tehniškega dne smo se posvetili spoznavanju prazničnega utripa glavnega mesta Ljubljane. Sprehodili smo se skozi stari del mesta, si ogledali jaslice iz slame v naravni velikosti, obiskali Prešernov trg in Frančiškansko cerkev ter si ogledali različne arhitekturne znamenitosti in praznično okrasitev Ljubljane. Skupaj z učenci smo preživeli čudovit dan, napolnjen s številnimi informacijami glede nadaljnjega izobraževanja, predvsem pa smo se kot skupina bolje povezali in spoznali.

Jan Čibej

Medobčinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško

V ponedeljek, 2.12.2019, smo se z učenci naše šole udeležili medobčinskega tekmovanja v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je vodil g. Ernest Deržek, bilo pa je na strelišču Strelskega društva Kočevje v športni dvorani Gaj. Pred tekmovalnim delom je g. Deržek učencem povedal kako se pravilno in varno strelja. Po vadbi tehnike in poskusnih strelih je šlo zares in vsak učenec je imel na voljo 10 strelov. Doseženi rezultati so bili zelo dobri saj smo osvojili dve tretji mesti, eno četrto ter še nekaj dobrih uvrstitev. Kot vedno nam je bilo tudi tokrat pomembnejše druženje in sodelovanje na tekmovanju samem.

Sašo Ivetič

KULTURNI DAN – KUHAJMO S STARŠI

V petek, 29. novembra smo imeli v šoli kulturni dan z naslovom Kuhajmo s starši za učence 2. in 3. razreda ter učence I. razvojne stopnje. Povabili smo starše, da nam se pridružijo pri pripravi tradicionalne romske kave, smoothija in sadne kupe. Prav tako smo na obisk povabili koordinatorja romske problematike v Kočevju g. Tima Osmaka in podžupana Občine Kočevje g. Gregorja Koširja. Povabljeni so si na začetku kulturnega dne ogledali filmček, v katerem so prikazane različne dejavnosti, ki se jih udeležujejo naši učenci in knjigo, v kateri je predstavljena razstava izdelkov romskih učencev. Po ogledanem kratkem filmu in knjigi, so se povabljeni skupaj z učenci podružili v gospodinjski učilnici, kjer je potekala skupna malica, okušanje tradicionalne kave, ki jo je pripravila mama romskega učenca in grozdne marmelade, ki so naredili učenci. Nato smo skupaj z učenci pripravili in se še posladkali z zdravim sadnim smoothijem in sadno kupo, ki smo jo okrasili s čokolado.

Zapisala koodinatorka Anđela Krsnik

TD – praksa na GSŠ Kočevje

V torek, 26. novembra 2019 so imeli učenci 8. in 9. razreda OŠ Ljubo Šercer tehniški dan z naslovom »Delovna praksa – gimnazija in srednja šola Kočevje«. Kot pove že ime, smo z učenci obiskali gimnazijo in srednjo šolo Kočevje, kjer smo imeli priložnost spoznati utrip šole in življenje dijakov. Učenci so si ogledali prostore šole, nad katerimi so bili navdušeni, še posebej nad lesarsko delavnico, ki je zares vrhunsko opremljena. Po ogledu promocijskega filma so učenci odšli v lesarsko delavnico, kjer so jih pričakali bivši sošolci, ki so se odločili za vpis v srednješolski program Obdelovalec lesa – ponovno snidenje z bivšimi sošolci je bilo zares prijetno. Zaposleni na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje so našim učencem pripravili praktično delavnico obdelave lesa, na kateri so izdelovali leseni čmrlnjak. Po nekaj urah trdega dela in ob pomoči mentorjev ter dijakov srednje šole je vsak učenec uspel izdelati in okrasiti svoj čmrlnjak, ki so ga s ponosom predstavili tudi ostalim učencem naše šole. Dan v srednji šoli se je izkazal kot odličen, učenci pa so se za nekaj ur spremenili v prave srednješolce.

Jan Čibej

IZDELOVANJE SVEČ V PPVI2

V sredo, 20.11. smo si učenci in učiteljice oddelka PPVI 2 zadali nov izziv: delovni dan z naslovom Izdelovanje sveč. Tega se ni še nihče od nas lotil, zato smo se izziva lotili s skupnimi močmi.

Najprej smo si ogledali, kako se sveče izdeluje in kako jih izdelujejo slovenski profesionalci na tem področju – družina Perger. Odkrili smo na koliko različnih načinov se da sveče izdelati, oblikovati, okrasiti,… Spoznali smo vse pripomočke, ki jih bomo potrebovali, vonjali in potipali parafinski in čebelji vosek, ter ponovili kako pomembna je varnost pri izdelovanju sveč, saj bomo uporabljali štedilnik, vroče posode, pa tudi vosek se bo zelo segrel, če želimo stopiti. Nato smo se odpravili v kuhinjo in poskusili tudi sami! Pripravili smo se za delo, si nadeli kuharske čepice in predpasnike, pripravili pripomočke. Najprej smo stopili parafinski vosek na vodni kopeli, medtem pa izbrali kozarčke za vlivanje, ter vanje na paličice navezali stenj. Za širše sveče smo izbrali debelejši stenj, oziroma vrvico, ki smo jo namočili v vosek, ter jo oblikovali v raven stenj, za ožje pa tanjšega. Presortirali smo voščenke različnih barv: rdeče, modre, rumene, bele,… ki smo jih potem dodali parafinskemu vosku. Takoj, ko so se stopile, je vosek dobil novo čudovito barvo. Učenci so vlivali vsak svojo svečo, izbirali smo barvne kombinacije, pripravljali stenje.

Izdelava sveč je bila kar težka naloga, vendar smo se na ta dan veliko naučili, vsak je opravil nekaj dela in skupaj nam je uspelo. Naše svečke pa so pisane in dišeče.

Zapisala: razredničarka Anita Marinko

IZKUSTVENO UČENJE NARAVOSLOVJA IN DRUŽBOSLOVJA

Kako učne vsebine približati učencem na čim bolj zanimiv način je vsakdanji izziv vsakega učitelja. V moderni dobi digitalizacije, ko je vsaka informacija dosegljiva zgolj s pritiskom na tipko ali z nekaj drsanja s prsti po telefonu, še toliko težje. Ampak na »Ljubotu« staknemo glave in poskušamo.

Med svojimi vrstami imamo učiteljico Natašo, ki goji posebno ljubezen do zemlje, kamenin, vesolja in še česa, saj je geologinja. Kaj to je, zakaj je to postala in kaj pomeni, ko nekoga to področje zares z žarom pritegne, smo spoznavali z njeno pomočjo pri pouku družboslovja in naravoslovja v 8. razredu. Sicer učiteljica pomaga pri usvajanju učne snovi, če se kje zatakne ali spodrsne. Tokrat pa nas je zanimalo, kaj geolog sploh počne za razliko od arheologa? Sposodili smo si mikroskop pri prijazni biologinji sosednje šole in se podali v kuhinjo. Zakaj tja, se najbrž sprašujete? Poglejte slike in videli boste delujočo maketo vulkana. Potrebujete pesek, sodo, kis, malo barve in to je to- vulkan na pultu bruha lavo, v notranjosti je magma, tektonske plošče so se premaknile, magma je bruhnila, iz kraterja se vali lava po pobočju vulkana. Pepela in vročih kamenin sicer ni bilo, pa vendar smo si lažje predstavljali, kako vulkan zgleda in deluje. Brez spleta seveda ne gre – ogledamo si posnetek in opazujemo ter poslušamo z odprtimi ušesi in velikimi očmi: nastanek in gubanje gorovij, oblikovanje celin…Potipamo košček lave iz vulkana Etna – spomin iz študentskih časov in potepanj po Italiji. Škatla dragocenih krhkih fosilov nas ni pustila ravnodušnih. Nekatere školjke so še vedno enake kot pred milijoni let! Skrivnostni svet očem nevidnih bitij, snovi in materialov smo opazovali z mikroskopom. Čebelja noga s povečanimi dlačicami je kar grozljiva. Fižolov strok je podoben dragocenemu diamantu, v kapljici vode iz vodnega zbiralnika mrgoli drobcenih bitij.  V kapljici vode, v kateri je bila namočena tisa, ni bilo življenja, kar nam je dokazalo, da je res strupena.  Učiteljica je še razložila pomen povečav, uporabo mikroskopa, način osvetlitve preparata, že pripravljene preparate s kristali soli, sladkorja in kamenin.

Zagotovo bomo še kakšno uro pouka pripravili kako drugače. In komaj čakamo! TUKAJ si lahko ogledate fotografije našega izkustvenega učenja.

Zapisala učiteljica Valerija

KRUH IN NAMAZI

Pri pouku gospodinjska smo pripravili pravo kuharsko delavnico. Zadali smo si nalogo:  peka kruha in priprava namazov. Ker k pouku prehaja učenec iz posebnega programa in je pravi pekovski mojster, je bil kruh njegova naloga.  Samostojno je mešal, dodajal in mesil. Pozneje je bil “masterchef” in je opazoval, spodbujal in usmerjal ostale kuharske mojstre.

Fotoreportažo naše peke kruha najdete TUKAJ.

Zapisala učiteljica Valerija

PROJEKT MEDNARODNI DAN STRPNOSTI – DAN ZA STRPNOST IN PRIJATELJSTVO

Ker je 16. novembra Mednarodni dan strpnosti, smo se odločili, da ga bomo obeležili tudi na naši šoli, ter se s tem spomnili zakaj je pomembno biti STRPEN drug do drugega. Pri izvedbi projekta so sodelovali učenci iz šolske skupnosti – torej predstavniki vseh razredov šole. Imeli smo dve srečanji, na katerih smo se pogovarjali o pomenu besede STRPNOST, primerih STRPNOSTI oziroma NESTRPNOSTI. Učenci so se seznanili tudi z Deklaracijo o načelih strpnosti. Dejanja nestrpnosti so prepoznali v zgodbi „Žabec in tujec“ avtorja M. Velthijusa. V njej so živali personificirane oziroma poosebljene, v zgodbi pa so zelo nazorno prikazani primeri strpnega in nestrpnega vedenja. Nato smo se tudi sami spomnili primerov, ki to prikazujejo. Za zaključek so učenci prikazali lastno razumevanje (ne)strpnosti preko pisanja in likovnega izražanja. Eden od učencev je izrazil svoje misli v sporočilu o lastni izkušnji nestrpnosti, medtem ko so ostali učenci na to temo ustvarjali, risali. Na velik papir, ki so ga razdelili na polovico, so na eno stran narisali primer nestrpnosti na drugo pa primer strpnega vedenja.

Na šoli je pripravljena razstava izdelkov, ki so nastali na delavnici.

Zapisala Anđela Krsnik

JEDLI SMO NEKAJ TRADICIONALNO SLOVENSKEGA …

V petek je na OŠ Ljubo Šercer zadišalo po medu, maslu, mleku in jabolkih. To so glavna živila, ki sestavljajo tradicionalni slovenski zajtrk in na naših mizicah so bila vsaj prej našteta živila. Pomembno je poudariti, da je bila vsa hrana iz lokalnega okolja, saj je potrebno podpirati pridelovalce, ki sami doma pridelajo vso to okusno hrano.

Že zjutraj smo se vsi zaposleni in učenci zbrali v šolski telovadnici ter zajtrkovali. Poudarili smo, da so čebele za nas zelo pomembne in si na to temo ogledali video. Ta nam je nazorno prikazal kaj bi se zgodilo, če bi čebele izumrle! Brez njih zares nebi mogli preživeti.

 

Za popestritev smo sodelovali v kvizu – seveda na temo čebel. Vprašanja v kvizu so se nanašala tudi na čudovit naravoslovni dan, ki so ga učenci imeli v oktobru. Že takrat so namreč izvedeli in videli marsikaj novega, sedaj pa so videno in slišano ponovno osvežili. Za učence so bila vprašanja prava »mala malica« in so pravilno ugotovili vse odgovore. To pa še ni bilo vse… Imeli smo tudi glasbeni nastop in – ne, nismo peli Slakovega Čebelarja – temveč plesni nastop učencev, ki obiskujejo pevski zbor pod vodstvom učiteljice Vere. Zavrteli so se v ritmih pesmi Čebelice, v izvedbi Čukov in Ribiča Pepeta. Nastop nam je privabil nasmeh na obraz in zadovoljni smo nadaljevali poukom naprej.

Zapisala: Sandra Rusec Belaj

MEDENI DAN V PPVI 3

V četrtek, 7.11.2019  smo v oddelku PPVI 3 izpeljali 1. delovni dan za vse tri razvojne stopnje z naslovom »MEDENI IZDELKI«. Delovni dan smo navezali na TEMATSKO LETO »Leto čebel in medu«, projekt POGUM – izdelati različna kozmetična sredstva, ki vsebujejo med in SOCIALNO PODJETNIŠTVO – prodaja končnih izdelkov na tržnici.

Učenci so spoznavali zgodovino medu ter njegovo uporabo tako v kulinariki kot tudi v kozmetični stroki. Praktični del smo z učenci izvedli v gospodinjski učilnici. Čebelji vosek in med smo topili, vlivali v silikonske modele, mešali v rastlinska olja, masla, eterična olja,…Po lakiranju in sušenju so nastali svetleči novoletni obeski, ki bodo v predprazničnem času krasili šolski vetrolov, iz vseh mešanic olj, medu in voska pa sta bila izdelana dva sladka balzama za ustnice. S končnimi izdelki smo bili zelo zadovoljni in jih bomo z veseljem uporabljali.

 

Zapisala

Ana Jarni

razredničarka PPVI 3

Obisk vojske

V četrtek 17.10.2019 smo se odzvali na povabilo Slovenske vojske, da jih obiščemo na vaji v Svetlem potoku. 6 učencev naše šole in 2 spremljevalca se je tako pridružilo izbranim učencem ostalih kočevskih šol. Skupaj smo se z avtobusom odpeljali proti Knežji lipi. Po pšrihodu smo bili precej presenečeni nad obsegom vojaškega kampa. Vojska je otroke razdelila v 3 skupine. Razkazali so jim vse vojaške enote in njihove značilnosti. Vsi otroci so imeli možnost preizkusiti razstavljena orožja, seveda brez streliva, predstavljene so bile glavne naloge različnih vojaških enot, ves čas pa sta nas preletavala 2 vojaška letala tipa Pilatus. Na koncu nas je vojska “počastila” še s kosilom, katerega smo bili vsi zelo veseli. Čas je minil resnično prehitro. Hvala vojski za teh nekaj lepih uric.

Zapisal: Blaž Merhar

2. naravoslovni dan: Čebelarski turizem

V ponedeljek, 14. oktobra smo na šoli izvedli 2. naravoslovni dan Čebelarski turizem.

Učenci na šoli so dan začeli z izdelovanjem čebelic iz različnih materialov. Učenci so pridno izdelali veliko lepih čebelic, pravzaprav kar cel roj, nato pa so odšli pogledat, kako izgleda čisto pravi čebelnjak. Sprehodili so se do čebelnjaka in se ob tem spomnili slovenske pesmi Čebelar, ter jo zapeli. Pri čebelnjaku so se spominjali tudi čebelarja, ki nas je prišel v šolo obiskati, nam predstavil čebele, njihovo življenje, dom, kaj počnejo in zakaj so tako pomembne.

Nato so se vrnili v šolo, kjer so imeli priložnost okušati njihov sladek pridelek – med. Ko so pridobili malo medene energije, so okrasili šolsko zelenico, s papirnatim cvetjem. Proti koncu dne so se po čebelje udeležili tudi športne aktivnosti, saj so metali raznobarvne žogice v koš, v obliki cveta.

Druga skupina učencev, se je odpravila v Šmarje Sap h gospodu Koželju, ki se ukvarja s čebelarstvom in ima doma tudi čebelarski muzej. Pravzaprav smo si ta ogled prislužili. Čebelarska zveza Slovenija je v lanskem letu šolskem letu objavila nagradni natečaj – skupinska maska – čebele. Zakaj pa ne? Pridno smo rezali, lepili ter barvali in prejeli nagrado: obisk Čebelarstva in čebelarskega turizma Koželj.

Pisana druščina učencev in spremljevalcev se je v ponedeljek odpravila na avtobusno postajo. Sprejel nas je prijazni voznik in nas varno pripeljal čisto do domačije Koželj. Tam sta nas z medenim zajtrkom pričakala g. Anton in njegova soproga. Medeni kruhki so izginjali s pladnjev, medenjaki so se topili v ustih in ušesa so se polnila z novimi informacijami. Čebelar Anton je namreč strasten zbiratelj vsega o čebelah. Ker je njegov muzej majhen in poln dragocenosti, smo se razdelili v dve skupini. Prva si je ogledala zbirko najrazličnejših predmetov, ki jih čebelarji uporabljajo pri svojem delu in so se spreminjali skozi čas. Muzej je poln različne literature, slik pomembnih čebelarjev, panjskih končnic, posod za med, vilic, točil, modelov za vlivanje voska in še marsičesa vezanega na življenje čebelarja nekoč. Druga skupina pa je ostala z ga. Koželj, ki je učencem pomagala reševati križanke, ki jih je pripravila vodja naravoslovnega dne. Samega čebelnjaka si žal nismo mogli ogledati, ker je oddaljen dobro uro vožnje od domačije. 500 panjev ni mačji kašelj – koliko je to dela, skrbi in medenih užitkov je pripovedoval čebelar Anton Arianu, Tilnu in Lovru, ki so opravili z njim intervju. Kako pomembne so čebele za naravo in človeka si lahko samo zamišljamo. Pripomoremo pa vsak na svoj način. V čudovitem dopoldnevu smo se odpravili še na krajši sprehod do gabrovega gozda, kje so čebele včasih na paši. Tokrat jih ni bilo, zato smo se pozabavali z igro barv pod vodstvom učiteljice Blanke opravili skupinsko fotografijo in se sprehodili do avtobusa. Tam se je od nas poslovil čebelar in nam podaril zajeten kup knjig. Hvala!

Zagotovo se bomo naučili še veliko o čebelah, njihovem življenju, koristi, posebnostih in zdravilnih učinkih medu, propolisa in cvetnega prahu. Vožnja proti Kočevju je minila hitro in naravoslovni dan smo zaključili v druženju na sončnem šolskem dvorišču. In tako se je končal še en naravoslovni dan v znamenju čebel, ki smo ga v šoli obeležili s pridnim delom in pridobivanjem novih medenih izkušenj.

 

Zapisali vodja naravoslovnega dne Valerija El Habashy in učiteljica Anđela Krsnik

NARAVOSLOVJE V GOZDU

Teme naravoslovja se prepletajo z naravo, živimi bitji, pogoji za življenje in z življenjem samim. S sedmošolci smo se tako odločili, da bomo kakšno uro pouka preživeli v naravi. Izkustveno učenje je zagotovo pomembno za usvajanje snovi. Šola stoji ob obronku gozda, do tja potrebujemo nekaj minut. Le zakaj bi drevje spoznavali samo z učbenikom, če se ga lahko dotikamo, vonjamo, ogledamo v naravnem okolju? Tam spoznavamo ekologijo, to je povezanost in prepletanje žive ter nežive narave, gozdne plasti, plasti zemlje, vrste prsti, drobne in velike živali v gozdu. Razen srninih kakcev, velikih nismo videli, največjih si niti ne želimo! Sedmošolci so se še v jutranji megli toplo oblečeni podali proti gozdu. Kaj kmalu so opazili pajčevine z nanizanimi kapljicami, jate ptic, ki so letale v pravilnem trikotniku in vonjali jesen, ki se je pravkar pritihotapila v naše kraje. Z  lupami so opazovali mravlje v mravljišču. Pod kamni smo našli mokrice, na pajčevini pajka in jih zajeli v opazovalni lonček. Dekleta so imela pri tem nekaj težav, pa nič zato. So bile toliko bolj pogumne pri merjenju debel, opazovanju poraščenosti z lišaji in mahovi ter nabiranju listov. Prepoznali so razliko med bukvijo ter gabrom, listavci ter iglavci, lesko in lipo, grmovnicami in drevjem.  Našli so veliko podrasti, semena v storžih in nekaj gob. Gozd je res dišal po jeseni in čez čas je sonce pregnalo meglo. Polni energije, znanja in smeha smo se vrnili v šolo ravno za malico, ki je še toliko bolj teknila.

Zapisala učiteljica Valerija

SVETOVNI DAN HRANE, 16.10.

Ali se vam dogaja, da vam hrana ostane, pa ne veste kako jo porabiti? Nikar je ne zavrzite, tudi hrano lahko reciklirate oziroma ponovno uporabite.

V sklopu izbirnih vsebin kmetijstvo, pa tudi pri gospodinjstvu, razvijanju samostojnosti in oddelčni skupnosti, smo se v tem šolskem letu odločili tej temi posvetiti še več pozornosti, pa ne samo v mesecu oktobru. V njem obeležujemo kar nekaj posebnih dni, eden od teh pa je zagotovo 16. 10. SVETOVNI DAN HRANE. Spoznali smo, da bo čez desetletje že vsak drugi zemljan lačen, oziroma predebel. Ker se učimo probleme reševati, smo začeli kar pri shemi šolskega sadja in zelenjave. Včasih se zgodi, da od malice ostane nekaj paradižnika iz katerega pripravimo domačo paradižnikovo mezgo. Uporabimo jo s testeninami, na pici, ali z njoki. No testenine kupimo, njoke pa naredimo sami, saj smo pridelali nekaj krompirja na šolskem vrtu. Preveč jabolk v košari šolske kuhinje? Nič zato. Zadiši po jabolčnem zavitku, krhljih, čežani, piti, jabolčni marmeladi. Ste že poskusili polnjena jabolka v pečici z dodano sladko smetano? Mmmm kako diši! Kaj pa korenje in paprika? Dodamo vrtna zelišča, čebulo, česen, popražimo in že je pripravljena slastna omaka. Kuhana jajca smo reciklirali v polnjena jajca na posteljici iz rukule in cvetov kapucink. Tudi kakšno cvetje je užitno, le brez skrbi. Najbolj so učenci veseli, kadar ostane kaj mleka, takrat so na vrsti palačinke!!!! Lahko tudi puding, zdrob, mlečna kaša, mlečni riž… Kruh poskušamo reciklirati na tisoč in en način – na primer drobtine, kruhov praženec, šnite, kruhove kocke, kruhov puding…. Osmošolec je pri pouku dejal: »Nikoli, res nikoli ne bi mogel vreči kruha v koš!« Ker nam ni vseeno, so sedmošolci izdelali še plakat na to temo in ga obesili na šolski hodnik.

Vsak ima možnost izbire, živeti in se hraniti zdravo, imeti primeren odnos do hrane ali pa obratno. Tu nastopimo mi, učitelji, starši, odrasli, ki to počnemo s svojim zgledom in tem, da otrokom omogočimo čimveč izkustvenega učenja – v kuhinji, na vrtu, kakorkoli že.

 

 

Zapisala, Valerija – mentorica šolskega ekovrta

Teden otroka

V času med 7. in 13. oktobrom smo obeležili TEDEN OTROKA, katerega tema je so letos NAŠE PRAVICE.

Naše pravice

Pravica pravic je pravica živeti,

biti otrok, za srečo rojen,

tata in mamo ob sebi imeti

in jima padati veselo v objem.

Lepa pravica je teči po trati

in ne biti kot trava teptan,

učiti se brati in biti med brati

enakovreden in spoštovan.

 

Rasti kot rastejo jelke in bori,

poslušati pesmi, ne pokov granat,

in potem enkrat ob majniški zori

reči nekomu: Imam te rad!

 

In še: biti duša v svetu brez duše,

majhna svetloba sredi velike teme,

ali vsaj kaplja v obdobju suše,

ne biti nihče, a otrok, ki je vse.

Tone Pavček

Pri urah smo se o tem pogovarjali, deklarirali Pavčkovo čudovito pesem, prebirali različne zgodbe otrok po svetu, raziskovali kakšne sploh so naše pravice in kaj pomenijo. Pomagali smo si s sličicami, različnimi besedili, ustvarjali smo… ter ugotovili, da so naše pravice zelo pomembne! Oglejte si nekaj naših izdelkov.
Zapisala Anita Marinko

1. kulturni dan: Medene pravljice

Letošnje tematsko leto v Občini Kočevje, Leto čebel in medu, smo zaznamovali s kulturnim dnevom tudi na naši šoli. Že drugič v tem šolskem letu so na naši šoli brenčale pridne čebelice na šestih različnih delavnicah.

V torek, 8. 10. 2019 smo na šoli izvedli 1. kulturni dan z naslovom Medene pravljice. Po prihodu v šolo smo se vsi skupaj zbrali v šolski telovadnici, kjer nas je vse skupaj pozdravila pesem Čebelar. Vodja kulturnega dne učiteljica Marijana, je vse skupaj vprašala, če jim je pesem mogoče namignila, kdo nas bo danes obiskal?

Seveda, naši učenci so takoj uganili, kdo je skrivnostni gost. Našo šolo je obiskal  znani in priznani kočevski čebelar Stanko Knežič v spremstvu gospe Tine Žele Kovačič in Kluba mladih in Projekta RTM Kočevska.

Skozi zanimivo predavanje, ki je bilo popestreno s slikami, kratkim filmčkom ter opremo čebelarja, smo imeli možnost spoznati vse o čebelah in čebelarstvu.

Izvedelo smo, kaj čebele nabirajo, s čim se hranijo, kje živijo, kako se razmnožujejo, kako prezimijo zimo, koliko časa živijo, kakšna je oprema čebelarja in še mnogo drugih zanimivih podrobnosti o čebelah.

Ker je bilo predavanje zelo zanimivo, so se naši učenci čebelarju in njegovi spremljevalki na koncu zahvalili s simboličnim darilcem, ki je nastalo izpod rok naših učencev in njihovih mentorjev.

Po predavanju so se učenci razdelili v delavnice, ki so jih vodili učitelji šole. Na delavnicah so učenci kot čebelice  pridno delali in ustvarjali. Nastali so čudoviti izdelki na temo čebel in medu, katere so predstavniki skupin ob koncu kulturnega dne predstavili v šolski telovadnici. Le-te izdelke smo nato razstavili v prostorih šole, le-ti pa bodo na ogled učencem, staršem, učiteljem in drugim obiskovalcem naše šole.

Ker pa je bil naslov našega kulturnega dne Medene pravljice, brez le- teh ni šlo. Skupina naših učencev se je pod vodstvom učiteljice Barbare odpravila v VDC Želva, kjer so varovancem centra prebirali medene pravljice in uganke. Ena ura branja je minila, kot bi mignil. Veliko zadovoljstvo nad obiskom in branjem zgodbic so pokazali naši bralci, kot tudi varovanci VDC Želva.

Vsi tisti, ki pa niste videli naših izdelkov, vabljeni v šolo na ogled. Ne bo vam žal!

Mi smo vedno pridni, kot čebele!

Zapisala:

Marijana Šarić

1. športni dan: Tek po ulicah Kočevja in balinanje

V petek, 20. 9. 2019, smo na naši šoli izvedli 1. športni dan v tem šolskem letu. V dokaj hladnem, a sončnem jutru so učenci posebnega programa vzgoje in izobraževanja odšli na balinišče društva upokojencev, kjer so vadili in igrali balinanje. Po malici so izvedli kratek pohod ter na koncu ob tekaški progi tudi vzpodbujali sošolce. Učenci Prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom pa so najprej na stadionu igrali nogomet in ostale igre z žogo, po malici pa so se v okviru športnega dneva udeležili tudi teka po ulicah Kočevja v organizaciji Javnega zavoda za šport. Kolajn nismo osvojili, a prav vsi naši učenci so si zaslužili pohvale za udeležbo in še posebno za borbenost.

Posebna pohvala gre tudi organizatorjem teka po ulicah Kočevja saj je bilo vse po časovnem in izvedbenem načrtu odlično izpeljano. Poleg tega pa nas je svojim unikatnim vodenjem prireditev in duhovitimi komentarji ves čas zabaval tudi g. Roman Zupančič.

Sašo Ivetič

Mednarodni dan pismenosti

Tudi na naši šoli smo obeležili mednarodni dan pismenosti in sicer 8. septembra. V sledečem tednu smo se z učenci 7. razreda pogovarjali, zakaj je branje sploh pomembno in koristno. Ugotovili smo, da sposobnosti branja in pisanja uporabljamo prav vsak dan! Brez branja nebi znali komunicirati, najti prave poti skozi mesto, izbrati pravega jogurta, ko nas mama pošlje v trgovino, ugotoviti njegove cene, se nebi mogli učiti, brati, narediti domače naloge… Menimo, da smo lahko veseli, da imamo priložnost hoditi v šolo in se učiti. Ogledali smo si kako izgledajo šole po svetu, saj so ponekod čisto drugačne kot naše! Z učenci 8. in 9. razreda smo brali o različnih zgodbah otrok iz sveta. Ugotovili smo, da niso vsi otroci na svetu pismeni, nekateri nimajo toplega in varnega doma ali pa morajo zelo pazljivo ravnati s hrano in pijačo, saj ju lahko zmanjka. Razmišljali smo, kako lahko torej te razmere izboljšamo in kako na pismenost pri vsem tem pomaga. Naše razmisleke si lahko ogledate spodaj.

 

Zapisala Anita Marinko

1. naravoslovni dan: Čebele na vrtu

Poznate pregovor priden kot čebela? Učenci in zaposleni na šoli ga zagotovo. V petek 13.  je na šolskem dvorišču, vrtu in v kuhinji poplesavalo veliko pridnih čebel, čebelic, čmrljev. Imeli smo 1. naravoslovni dan z naslovom Čebele na vrtu. Dan se je začel s skupnim zborom vseh v telovadnici, kjer sta vodji Ana in Valerija predstavili potek in namen dela čebel na vrtu. Opozorili sta jih na varno ravnanje z orodji in delovanje v skupinah, ki so bile zelo pestro sestavljene. Ker lačni ne moremo delati, smo se najprej okrepčali s šolsko malico. Nato so čebele skupaj z maticami poletele v sedem različnih delavnic. Prva je bila kuharska ustvarjalnica, v kateri so pripravljali medeno navdahnjene namaze in prigrizke z napitki. Delavnice na vrtu in visokih gredah so bile namenjene prepoznavanju zelenjave, cvetja in medsebojne simbioze vsega živega na vrtu. Srečevali smo polže v jutranji rosi, poslušali brenčanje žuželk, opazovali pajčevine okrašene z rosnimi perlami, pobirali zelenjavo. Na koncu pa vrt še prerahljali, pripravili zastirko za prezimne jagode, trajno cvetje in maline ter posejali medonosno facelijo- zeleno gnojilo. Mojstri kompostiranja so pravilno preplastili kompostni kup, sejali dodatno zemljo in pospravili buče, fižol ter koruzo s starega kupa. Zeleni odpad so pravilno dodajali med suhe sestavine kompostnih plasti. Zeliščna greda je dobila novo podobo v sklopu šolskega projekta Prostor. Jelka in Anita sta vodili čebelice med zelišči, kamenjem, koreninami in ptičjo kopeljo, ki jo bo pozimi zamenjala ptičja krmilnica. V zeliščni ustvarjalnici so učenci prebarvali betonska korita in vanje posadili zelišča za šolsko kuhinjo. Med tem so vonjali, okušali in se dotikali majarona, bazilike, peteršilja, origana, šetraja in drobnjaka. Čebelja ustvarjalnica pa je kamne, les, lončke in korenine spreminjala v takšne in drugačne čebelice. Vse dopoldne je po vrtu in okolici šole dišalo po topli jeseni, veselih učencih in zadovoljnih mentorjih, ki so usmerjali in korigirali dejavnosti. Dan je minil v medsebojnem sodelovanju, pomoči in dobri volji, ki nas je spremljala še ves dan. Ob medenem posladku so nas obiskali še ostali zaposleni na šoli, vodji pa sta poskrbeli, da je bila vrtna lopa urejena in kuhinja pospravljena. Čebelice, čmrlji, troti, metulji in ostali hroščki – hvala za tako poln dan.

Zapisala mentorica šolskega Ekovrta, Valerija

Prvi šolski dan 2019/2020

V ponedeljek, 2. 9. 2019, se je tudi pri nas začelo novo šolsko leto. Učenci, starši, učitelji in vsi ostali smo se zbrali v šolski telovadnici. Zapeli smo šolsko himno, uvodna nagovora pa sta imela ravnateljica Jožica Pečnik ter župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič. Nato smo si ogledali foto utrinke iz preteklih let, učiteljice pa so uprizorile igrico »Muca Copatarica«, ki je požela velik aplavz. Sledila je malica in po njej zabavne igre na šolskem dvorišču. Tam so se učenci lahko pomerili v metanju obročkov na palico, zbijanju lončkov, nošenju žogice na kuhalnici, hoji parov z zvezanima nogama in metanju pikada. Za zabavo pa je učitelj Blaž pripravil milnico s katero so učenci delali velikanske milne balone. Da bo odhod domov slajši prvi šolski dan pa prijetnejši, pa so učenci dobili še tradicionalne kočevske bombice.

Sašo Ivetič