2. naravoslovni dan: Čebelarski turizem

V ponedeljek, 14. oktobra smo na šoli izvedli 2. naravoslovni dan Čebelarski turizem.

Učenci na šoli so dan začeli z izdelovanjem čebelic iz različnih materialov. Učenci so pridno izdelali veliko lepih čebelic, pravzaprav kar cel roj, nato pa so odšli pogledat, kako izgleda čisto pravi čebelnjak. Sprehodili so se do čebelnjaka in se ob tem spomnili slovenske pesmi Čebelar, ter jo zapeli. Pri čebelnjaku so se spominjali tudi čebelarja, ki nas je prišel v šolo obiskati, nam predstavil čebele, njihovo življenje, dom, kaj počnejo in zakaj so tako pomembne.

Nato so se vrnili v šolo, kjer so imeli priložnost okušati njihov sladek pridelek – med. Ko so pridobili malo medene energije, so okrasili šolsko zelenico, s papirnatim cvetjem. Proti koncu dne so se po čebelje udeležili tudi športne aktivnosti, saj so metali raznobarvne žogice v koš, v obliki cveta.

 

Druga skupina učencev, se je odpravila v Šmarje Sap h gospodu Koželju, ki se ukvarja s čebelarstvom in ima doma tudi čebelarski muzej. Pravzaprav smo si ta ogled prislužili. Čebelarska zveza Slovenija je v lanskem letu šolskem letu objavila nagradni natečaj – skupinska maska – čebele. Zakaj pa ne? Pridno smo rezali, lepili ter barvali in prejeli nagrado: obisk Čebelarstva in čebelarskega turizma Koželj.

Pisana druščina učencev in spremljevalcev se je v ponedeljek odpravila na avtobusno postajo. Sprejel nas je prijazni voznik in nas varno pripeljal čisto do domačije Koželj. Tam sta nas z medenim zajtrkom pričakala g. Anton in njegova soproga. Medeni kruhki so izginjali s pladnjev, medenjaki so se topili v ustih in ušesa so se polnila z novimi informacijami. Čebelar Anton je namreč strasten zbiratelj vsega o čebelah. Ker je njegov muzej majhen in poln dragocenosti, smo se razdelili v dve skupini. Prva si je ogledala zbirko najrazličnejših predmetov, ki jih čebelarji uporabljajo pri svojem delu in so se spreminjali skozi čas. Muzej je poln različne literature, slik pomembnih čebelarjev, panjskih končnic, posod za med, vilic, točil, modelov za vlivanje voska in še marsičesa vezanega na življenje čebelarja nekoč. Druga skupina pa je ostala z ga. Koželj, ki je učencem pomagala reševati križanke, ki jih je pripravila vodja naravoslovnega dne. Samega čebelnjaka si žal nismo mogli ogledati, ker je oddaljen dobro uro vožnje od domačije. 500 panjev ni mačji kašelj – koliko je to dela, skrbi in medenih užitkov je pripovedoval čebelar Anton Arianu, Tilnu in Lovru, ki so opravili z njim intervju. Kako pomembne so čebele za naravo in človeka si lahko samo zamišljamo. Pripomoremo pa vsak na svoj način. V čudovitem dopoldnevu smo se odpravili še na krajši sprehod do gabrovega gozda, kje so čebele včasih na paši. Tokrat jih ni bilo, zato smo se pozabavali z igro barv pod vodstvom učiteljice Blanke opravili skupinsko fotografijo in se sprehodili do avtobusa. Tam se je od nas poslovil čebelar in nam podaril zajeten kup knjig. Hvala!

Zagotovo se bomo naučili še veliko o čebelah, njihovem življenju, koristi, posebnostih in zdravilnih učinkih medu, propolisa in cvetnega prahu. Vožnja proti Kočevju je minila hitro in naravoslovni dan smo zaključili v druženju na sončnem šolskem dvorišču. In tako se je končal še en naravoslovni dan v znamenju čebel, ki smo ga v šoli obeležili s pridnim delom in pridobivanjem novih medenih izkušenj.

 

Zapisali vodja naravoslovnega dne Valerija El Habashy in učiteljica Anđela Krsnik

NARAVOSLOVJE V GOZDU

Teme naravoslovja se prepletajo z naravo, živimi bitji, pogoji za življenje in z življenjem samim. S sedmošolci smo se tako odločili, da bomo kakšno uro pouka preživeli v naravi. Izkustveno učenje je zagotovo pomembno za usvajanje snovi. Šola stoji ob obronku gozda, do tja potrebujemo nekaj minut. Le zakaj bi drevje spoznavali samo z učbenikom, če se ga lahko dotikamo, vonjamo, ogledamo v naravnem okolju? Tam spoznavamo ekologijo, to je povezanost in prepletanje žive ter nežive narave, gozdne plasti, plasti zemlje, vrste prsti, drobne in velike živali v gozdu. Razen srninih kakcev, velikih nismo videli, največjih si niti ne želimo! Sedmošolci so se še v jutranji megli toplo oblečeni podali proti gozdu. Kaj kmalu so opazili pajčevine z nanizanimi kapljicami, jate ptic, ki so letale v pravilnem trikotniku in vonjali jesen, ki se je pravkar pritihotapila v naše kraje. Z  lupami so opazovali mravlje v mravljišču. Pod kamni smo našli mokrice, na pajčevini pajka in jih zajeli v opazovalni lonček. Dekleta so imela pri tem nekaj težav, pa nič zato. So bile toliko bolj pogumne pri merjenju debel, opazovanju poraščenosti z lišaji in mahovi ter nabiranju listov. Prepoznali so razliko med bukvijo ter gabrom, listavci ter iglavci, lesko in lipo, grmovnicami in drevjem.  Našli so veliko podrasti, semena v storžih in nekaj gob. Gozd je res dišal po jeseni in čez čas je sonce pregnalo meglo. Polni energije, znanja in smeha smo se vrnili v šolo ravno za malico, ki je še toliko bolj teknila.

Zapisala učiteljica Valerija

SVETOVNI DAN HRANE, 16.10.

Ali se vam dogaja, da vam hrana ostane, pa ne veste kako jo porabiti? Nikar je ne zavrzite, tudi hrano lahko reciklirate oziroma ponovno uporabite.

V sklopu izbirnih vsebin kmetijstvo, pa tudi pri gospodinjstvu, razvijanju samostojnosti in oddelčni skupnosti, smo se v tem šolskem letu odločili tej temi posvetiti še več pozornosti, pa ne samo v mesecu oktobru. V njem obeležujemo kar nekaj posebnih dni, eden od teh pa je zagotovo 16. 10. SVETOVNI DAN HRANE. Spoznali smo, da bo čez desetletje že vsak drugi zemljan lačen, oziroma predebel. Ker se učimo probleme reševati, smo začeli kar pri shemi šolskega sadja in zelenjave. Včasih se zgodi, da od malice ostane nekaj paradižnika iz katerega pripravimo domačo paradižnikovo mezgo. Uporabimo jo s testeninami, na pici, ali z njoki. No testenine kupimo, njoke pa naredimo sami, saj smo pridelali nekaj krompirja na šolskem vrtu. Preveč jabolk v košari šolske kuhinje? Nič zato. Zadiši po jabolčnem zavitku, krhljih, čežani, piti, jabolčni marmeladi. Ste že poskusili polnjena jabolka v pečici z dodano sladko smetano? Mmmm kako diši! Kaj pa korenje in paprika? Dodamo vrtna zelišča, čebulo, česen, popražimo in že je pripravljena slastna omaka. Kuhana jajca smo reciklirali v polnjena jajca na posteljici iz rukule in cvetov kapucink. Tudi kakšno cvetje je užitno, le brez skrbi. Najbolj so učenci veseli, kadar ostane kaj mleka, takrat so na vrsti palačinke!!!! Lahko tudi puding, zdrob, mlečna kaša, mlečni riž… Kruh poskušamo reciklirati na tisoč in en način – na primer drobtine, kruhov praženec, šnite, kruhove kocke, kruhov puding…. Osmošolec je pri pouku dejal: »Nikoli, res nikoli ne bi mogel vreči kruha v koš!« Ker nam ni vseeno, so sedmošolci izdelali še plakat na to temo in ga obesili na šolski hodnik.

Vsak ima možnost izbire, živeti in se hraniti zdravo, imeti primeren odnos do hrane ali pa obratno. Tu nastopimo mi, učitelji, starši, odrasli, ki to počnemo s svojim zgledom in tem, da otrokom omogočimo čimveč izkustvenega učenja – v kuhinji, na vrtu, kakorkoli že.

Zapisala, Valerija – mentorica šolskega ekovrta

Teden otroka

V času med 7. in 13. oktobrom smo obeležili TEDEN OTROKA, katerega tema je so letos NAŠE PRAVICE.

Naše pravice

Pravica pravic je pravica živeti,

biti otrok, za srečo rojen,

tata in mamo ob sebi imeti

in jima padati veselo v objem.

Lepa pravica je teči po trati

in ne biti kot trava teptan,

učiti se brati in biti med brati

enakovreden in spoštovan.

 

Rasti kot rastejo jelke in bori,

poslušati pesmi, ne pokov granat,

in potem enkrat ob majniški zori

reči nekomu: Imam te rad!

 

In še: biti duša v svetu brez duše,

majhna svetloba sredi velike teme,

ali vsaj kaplja v obdobju suše,

ne biti nihče, a otrok, ki je vse.

Tone Pavček

Pri urah smo se o tem pogovarjali, deklarirali Pavčkovo čudovito pesem, prebirali različne zgodbe otrok po svetu, raziskovali kakšne sploh so naše pravice in kaj pomenijo. Pomagali smo si s sličicami, različnimi besedili, ustvarjali smo… ter ugotovili, da so naše pravice zelo pomembne! Oglejte si nekaj naših izdelkov.
Zapisala Anita Marinko

1. kulturni dan: Medene pravljice

Letošnje tematsko leto v Občini Kočevje, Leto čebel in medu, smo zaznamovali s kulturnim dnevom tudi na naši šoli. Že drugič v tem šolskem letu so na naši šoli brenčale pridne čebelice na šestih različnih delavnicah.

V torek, 8. 10. 2019 smo na šoli izvedli 1. kulturni dan z naslovom Medene pravljice. Po prihodu v šolo smo se vsi skupaj zbrali v šolski telovadnici, kjer nas je vse skupaj pozdravila pesem Čebelar. Vodja kulturnega dne učiteljica Marijana, je vse skupaj vprašala, če jim je pesem mogoče namignila, kdo nas bo danes obiskal?

Seveda, naši učenci so takoj uganili, kdo je skrivnostni gost. Našo šolo je obiskal  znani in priznani kočevski čebelar Stanko Knežič v spremstvu gospe Tine Žele Kovačič in Kluba mladih in Projekta RTM Kočevska.

Skozi zanimivo predavanje, ki je bilo popestreno s slikami, kratkim filmčkom ter opremo čebelarja, smo imeli možnost spoznati vse o čebelah in čebelarstvu.

Izvedelo smo, kaj čebele nabirajo, s čim se hranijo, kje živijo, kako se razmnožujejo, kako prezimijo zimo, koliko časa živijo, kakšna je oprema čebelarja in še mnogo drugih zanimivih podrobnosti o čebelah.

Ker je bilo predavanje zelo zanimivo, so se naši učenci čebelarju in njegovi spremljevalki na koncu zahvalili s simboličnim darilcem, ki je nastalo izpod rok naših učencev in njihovih mentorjev.

Po predavanju so se učenci razdelili v delavnice, ki so jih vodili učitelji šole. Na delavnicah so učenci kot čebelice  pridno delali in ustvarjali. Nastali so čudoviti izdelki na temo čebel in medu, katere so predstavniki skupin ob koncu kulturnega dne predstavili v šolski telovadnici. Le-te izdelke smo nato razstavili v prostorih šole, le-ti pa bodo na ogled učencem, staršem, učiteljem in drugim obiskovalcem naše šole.

Ker pa je bil naslov našega kulturnega dne Medene pravljice, brez le- teh ni šlo. Skupina naših učencev se je pod vodstvom učiteljice Barbare odpravila v VDC Želva, kjer so varovancem centra prebirali medene pravljice in uganke. Ena ura branja je minila, kot bi mignil. Veliko zadovoljstvo nad obiskom in branjem zgodbic so pokazali naši bralci, kot tudi varovanci VDC Želva.

Vsi tisti, ki pa niste videli naših izdelkov, vabljeni v šolo na ogled. Ne bo vam žal!

Mi smo vedno pridni, kot čebele!

Zapisala:

Marijana Šarić

1. športni dan: Tek po ulicah Kočevja in balinanje

V petek, 20. 9. 2019, smo na naši šoli izvedli 1. športni dan v tem šolskem letu. V dokaj hladnem, a sončnem jutru so učenci posebnega programa vzgoje in izobraževanja odšli na balinišče društva upokojencev, kjer so vadili in igrali balinanje. Po malici so izvedli kratek pohod ter na koncu ob tekaški progi tudi vzpodbujali sošolce. Učenci Prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom pa so najprej na stadionu igrali nogomet in ostale igre z žogo, po malici pa so se v okviru športnega dneva udeležili tudi teka po ulicah Kočevja v organizaciji Javnega zavoda za šport. Kolajn nismo osvojili, a prav vsi naši učenci so si zaslužili pohvale za udeležbo in še posebno za borbenost.

Posebna pohvala gre tudi organizatorjem teka po ulicah Kočevja saj je bilo vse po časovnem in izvedbenem načrtu odlično izpeljano. Poleg tega pa nas je svojim unikatnim vodenjem prireditev in duhovitimi komentarji ves čas zabaval tudi g. Roman Zupančič.

Sašo Ivetič

Mednarodni dan pismenosti

Tudi na naši šoli smo obeležili mednarodni dan pismenosti in sicer 8. septembra. V sledečem tednu smo se z učenci 7. razreda pogovarjali, zakaj je branje sploh pomembno in koristno. Ugotovili smo, da sposobnosti branja in pisanja uporabljamo prav vsak dan! Brez branja nebi znali komunicirati, najti prave poti skozi mesto, izbrati pravega jogurta, ko nas mama pošlje v trgovino, ugotoviti njegove cene, se nebi mogli učiti, brati, narediti domače naloge… Menimo, da smo lahko veseli, da imamo priložnost hoditi v šolo in se učiti. Ogledali smo si kako izgledajo šole po svetu, saj so ponekod čisto drugačne kot naše! Z učenci 8. in 9. razreda smo brali o različnih zgodbah otrok iz sveta. Ugotovili smo, da niso vsi otroci na svetu pismeni, nekateri nimajo toplega in varnega doma ali pa morajo zelo pazljivo ravnati s hrano in pijačo, saj ju lahko zmanjka. Razmišljali smo, kako lahko torej te razmere izboljšamo in kako na pismenost pri vsem tem pomaga. Naše razmisleke si lahko ogledate spodaj.

 

Zapisala Anita Marinko

1. naravoslovni dan: Čebele na vrtu

Poznate pregovor priden kot čebela? Učenci in zaposleni na šoli ga zagotovo. V petek 13.  je na šolskem dvorišču, vrtu in v kuhinji poplesavalo veliko pridnih čebel, čebelic, čmrljev. Imeli smo 1. naravoslovni dan z naslovom Čebele na vrtu. Dan se je začel s skupnim zborom vseh v telovadnici, kjer sta vodji Ana in Valerija predstavili potek in namen dela čebel na vrtu. Opozorili sta jih na varno ravnanje z orodji in delovanje v skupinah, ki so bile zelo pestro sestavljene. Ker lačni ne moremo delati, smo se najprej okrepčali s šolsko malico. Nato so čebele skupaj z maticami poletele v sedem različnih delavnic. Prva je bila kuharska ustvarjalnica, v kateri so pripravljali medeno navdahnjene namaze in prigrizke z napitki. Delavnice na vrtu in visokih gredah so bile namenjene prepoznavanju zelenjave, cvetja in medsebojne simbioze vsega živega na vrtu. Srečevali smo polže v jutranji rosi, poslušali brenčanje žuželk, opazovali pajčevine okrašene z rosnimi perlami, pobirali zelenjavo. Na koncu pa vrt še prerahljali, pripravili zastirko za prezimne jagode, trajno cvetje in maline ter posejali medonosno facelijo- zeleno gnojilo. Mojstri kompostiranja so pravilno preplastili kompostni kup, sejali dodatno zemljo in pospravili buče, fižol ter koruzo s starega kupa. Zeleni odpad so pravilno dodajali med suhe sestavine kompostnih plasti. Zeliščna greda je dobila novo podobo v sklopu šolskega projekta Prostor. Jelka in Anita sta vodili čebelice med zelišči, kamenjem, koreninami in ptičjo kopeljo, ki jo bo pozimi zamenjala ptičja krmilnica. V zeliščni ustvarjalnici so učenci prebarvali betonska korita in vanje posadili zelišča za šolsko kuhinjo. Med tem so vonjali, okušali in se dotikali majarona, bazilike, peteršilja, origana, šetraja in drobnjaka. Čebelja ustvarjalnica pa je kamne, les, lončke in korenine spreminjala v takšne in drugačne čebelice. Vse dopoldne je po vrtu in okolici šole dišalo po topli jeseni, veselih učencih in zadovoljnih mentorjih, ki so usmerjali in korigirali dejavnosti. Dan je minil v medsebojnem sodelovanju, pomoči in dobri volji, ki nas je spremljala še ves dan. Ob medenem posladku so nas obiskali še ostali zaposleni na šoli, vodji pa sta poskrbeli, da je bila vrtna lopa urejena in kuhinja pospravljena. Čebelice, čmrlji, troti, metulji in ostali hroščki – hvala za tako poln dan.

Zapisala mentorica šolskega Ekovrta, Valerija

Prvi šolski dan 2019/2020

V ponedeljek, 2. 9. 2019, se je tudi pri nas začelo novo šolsko leto. Učenci, starši, učitelji in vsi ostali smo se zbrali v šolski telovadnici. Zapeli smo šolsko himno, uvodna nagovora pa sta imela ravnateljica Jožica Pečnik ter župan občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič. Nato smo si ogledali foto utrinke iz preteklih let, učiteljice pa so uprizorile igrico »Muca Copatarica«, ki je požela velik aplavz. Sledila je malica in po njej zabavne igre na šolskem dvorišču. Tam so se učenci lahko pomerili v metanju obročkov na palico, zbijanju lončkov, nošenju žogice na kuhalnici, hoji parov z zvezanima nogama in metanju pikada. Za zabavo pa je učitelj Blaž pripravil milnico s katero so učenci delali velikanske milne balone. Da bo odhod domov slajši prvi šolski dan pa prijetnejši, pa so učenci dobili še tradicionalne kočevske bombice.

Sašo Ivetič