O nas

USTANOVITELJ ŠOLE
Ustanoviteljica šole je občina Kočevje s sedežem Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje.

ŠOLSKI OKOLIŠ
OŠ Ljubo Šercer obiskujejo učenci iz občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Velike Lašče. V OŠ Ljubo Šercer so učenci vključeni na podlagi Odločbe o usmeritvi.

UPRAVLJANJE ŠOLE
Šolo upravljata ravnatelj in svet šole. Svet šole sestavljajo predstavniki ustanovitelja šole, predstavniki staršev in delavcev. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.

STROKOVNI ORGANI ŠOLE
Strokovni organi šole so učiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbori, strokovni aktivi in razredniki.

IME ŠOLE
Naša šola nosi ime po narodnem heroju Ljubu Šercerju (1915 – 1941). Bil je aktivni oficir bivše jugoslovanske vojske. Leta 1941 se je takoj priključil NOV. Pridružil se je Molniški skupini, ki se je kmalu povečala in razdelila v 2 četi. Komandir Mokrške čete je postal Šercer, oktobra 1941 pa komandant krimskega bataljona. Novembra 1941 je odšel v Ljubljano organizirat nove čete, pa so ga ujeli fašisti in ga po mučenju, 22. decembra 1941 še s 5 partizani pri Tomišlju pod Krimom, ustrelili.

ZGODOVINA ŠOLE
Koncem petdesetih let so se začele v Sloveniji po mnogih krajih odpirati šole s prilagojenim programom ali kot so jih takrat imenovali posebne šole. Tudi v Kočevju se je pokazalo, da potrebujemo oddelke, kjer se bodo izobraževali otroci, ki imajo težave pri učenju.

Pionirsko delo na tem področju je v našem kraju opravila ga. Francka Turk, specialna pedagoginja za duševno prizadete in logopedinja. Leta 1959 se je zaposlila na Osnovni šoli Jožeta Šeška kot logopedinja in prav kmalu pričela s pobudami za ustanovitev posebnih oddelkov za izobraževanje duševno lažje prizadetih otrok. Tako so bili prvi oddelki odprti pri Osnovni šoli Mirka Bračiča v šolskem letu 1961/62. Prvo leto je bilo vanje vključenih 23 otrok. In sicer v 1. razred 12 in v 2. razred 11 otrok.

Že v naslednjem šolskem letu pa je bila izdana odločba o ustanovitvi samostojne šole. Odločbo je izdal Občinski ljudski odbor 6. 12. 1962.

Šola je dobila prostore v stavbi na Reški cesti, kjer je bila pred vojno Kressetova tovarna. Ob začetku delovanja šole je bila zaposlena le ena specialna pedagoginja, po letu 1970 pa se je začela struktura zaposlenih izboljševati. Prihajati so začeli prvi diplomanti Pedagoške akademije, nekateri pa so si pridobili ustrezno izobrazbo s študijem ob delu. V šolskem letu 1967/68 je imela šola že 8 razredov, torej je bila popolna osemletna šola. V njej so se v skladu z zakonom o posebnem šolstvu iz leta 1960 izobraževali lažje duševno nerazviti otroci.

Stavba v kateri smo delali je bila neustrezna, grajena za druge namene. Vseskozi je bila prisotna želja po adaptiranju. Ta želja se je končno uresničila leta 1978, ko so pričeli z adaptacijo šole. Stavba je dobila prizidek in s tem so se razmere za delo zelo izboljšale. Dobili smo dobro opremljeno tehnično delavnico, telovadnico in gospodinjsko učilnico. Ti prostori so ogromno pripomogli h kvalitetnejšemu vzgojno izobraževalnemu delu, saj je pri nas velik poudarek na praktičnem delu.

Od zadnje adaptacije je zopet minilo 25 let. Med poletnimi počitnicami leta 2001 so v šoli adaptirali sanitarije. Stavba je bila zopet potrebna posodobitve, da bi ustrezala zahtevam sodobnega pouka. V šolskem letu 2005/2006 so pričeli z deli na mansardi. Z adaptacijo mansarde smo pridobili knjižnico, računalniško učilnico, učilnice za pouk, dva kabineta za učila in sanitarije. Še vedno pa je za pouk popolnoma neprimerna telovadnica, ki je premajhna, slabo opremljena, vemo pa da naša populacija otrok še kako potrebuje gibanje.

Že kmalu se je pričela kazati potreba po ustanovitvi oddelkov za otroke z zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki so morali biti do tedaj v zavodski obravnavi, ločeni od doma. Leta 1992 smo odprli prvi oddelek za delovno usposabljanje. Danes so to oddelki posebnega programa vzgoje in izobraževanja. Tako se lahko tudi otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju šolajo v domačem kraju, ostanejo v svojem družinskem okolju.