Učenci posebnega programa 2. in 3. skupine so večkrat izrazili željo, da bi obiskali nekdanje sošolce in sošolke, uporabnike iz Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga.
Potrebovali smo kar nekaj časa in usklajevanj, da smo našli skupen termin. Prav čas je večkrat največje darilo, ki ga lahko podarimo drug drugemu.
V sredo smo se že ob osmih zjutraj, polni pričakovanj, odpeljali z minibusom proti Ribnici. Med vožnjo so učenci uživali, se pogovarjali o tem koga bodo videli, kaj bodo delali z bivšimi sošolci in komaj čakali, da se ustavimo pred VDC Ribnica v Obrtni coni. Zahvalili smo se vozniku Urošu za prijetno vožnjo ter polni prijetne vznemirjenosti pozvonili na pravi zvonec. Sprejela nas je ga Lidija ter odpeljala v jedilnico, da smo najprej pomalicali. Vznemirjenje je bilo veliko, pozdravila nas je še koordinatorica ga. Alja, popili smo ponujen čaj ter kavo in se odpravili v skupen prostor. Nato so sledili objemi, stiski rok, smeh in solze ter seveda težko pričakovana glasbena delavnica z Žigom in Lidijo, ki sta poprijela za kitari in nas popeljala na glasbeno pot. Inštrumente smo dobili v roke tudi vsi obiskovalci. Skupaj smo ustvarjali glasbeni mozaik od ljudskih do narodnozabavnih, ritmičnih in domorodskih ritmov. Ob vsem smehu, aplavzu in dobri volji ni manjkalo tudi plesa in petja. Ga. Lidija nas je popeljala na ogled enote, pokazala ustvarjalne ter delovne dosežke uporabnikov, predstavila zaposlene, postregla s sokom in pecivom. Izmenjali smo si še darila, se polni spominov poslovili in se peš odpravili proti železniški postaji. Seveda v Ribnici nismo zgrešili slaščičarne, tu smo se posladkali s sladoledom, se sprehodili čez mesto in v dobre pol ure prispeli na postajo. Z vlakom smo se popeljali nazaj v šolo, kjer nas je čakalo kosilo.
Dragi uporabniki in zaposleni iz VDC Ribnica, hvala vam za odprta vrata in srca, Lidija in Žiga hvala za prijetno glasbeno popotovanje. Z veseljem se vidimo še kdaj!
Utrinek zapisala učiteljica Valerija.
