V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je PRAKSA opredeljena kot znanje oziroma vedenje, pridobljeno zlasti z delom. Učenci iz posebnega programa 5. skupine smo se po praktična znanja odpravili najprej v vrtnarijo Šoštarko. Ker je Šalka vas precej daleč, smo se odločili, da se tja odpeljemo in pripeljemo s kombijem. Hvala vam, starši, za podporo.
V vrtnem centru Šoštarko sta nas v ponedeljek zjutraj, polne pričakovanj, sprejela gospa Barbara in gospod Gorazd. S toplim čajem in slastnimi piškoti smo začeli svoj prvi delovni dan. V ogrevanem rastlinjaku smo spoznali praktično opravilo vrtnarja. Naučili smo se, kaj je setveno gnezdo in kaj setveni pladenj in seveda kaj sploh sejemo februarja. Brali smo rastlinske potne liste: različne barve paprik, veliko vrst paradižnikov, mnogo solat, por, cvetača, brokoli, sladek in pekoč čili, gomoljna zelena,…ter jih lepili na setvena gnezda in platoje. Pri tem smo morali paziti na različne serije posamezne rastline, napisane na potnem listu. Med seboj smo se organizirale v pare, da je delo steklo. Če se je kaj zataknilo, sta na pomoč priskočila gospod Gorazd ali pa gospa Barbara. V intervjuju smo ugotovili, da sta se spoznala v srednji šoli, saj je oba ljubezen do rastlin pripeljala tudi do poklica. Naučili smo se kaj dela vrtnar in kaj cvetličar. Med delom seveda pripada tudi obrok in malo »kafetkanja«.
Šoštarkovi so ljubitelji živali, spoznali smo njihove muce, kužke, papige, želve, konj in krave pa nimajo več. Med delom ni manjkalo smeha, nasvetov in spodbudnih besed med sošolkami pri prelaganju pladnjev in lepljenjem potnih listov na setvena gnezda. Drugi delovni dan je bil šef odsoten, delo pa je kljub temu potekalo po njegovih navodilih, ki jih je dala gospa Barbara. Preden smo začeli, smo preverili količino setvenih pladnjev v zvezku in nato šteli, prelagali in lepili. Tretji dan smo se naučili kako se gnezda polnijo z zemljo in kako sejejo semena. Seveda si pomagajo s stroji, kljub temu pa je potreben nadzor človeka in ročno delo. Obiskali smo vseh 12 rastlinjakov. V nekaterih so se že »grele« prve sadike pelargonij, moljevk, pisanih trav, kopriv, okrasnega krompirja,…Kalili so potaknjenci jagod, sivke, bršljink in ostalega cvetja. Spet tretji rastlinjak je bil poln primul in mačeh, ki smo jih dobili v dar. Naučili smo se, da prav vsaka rastlina potrebuje svojo zemljo, le tako bo res lepo rastla, seveda pa vedno tudi kanček potrpljenja in ljubezni. Trije dnevi so minili kot bi mignil in lahko rečemo ISKRENA HVALA za tako srčne ljudi, lonček, med, čaj, kavo, pico,…
V četrtek smo se podali po nove delovne izkušnje v Knjižnico Kočevje, kjer nas je sprejela knjižničarka Nataša. Začeli smo povsem kulturno, kot se spodobi, za tako pomembno stavbo, kot je knjižnica. V izvedbi knjižničarke Špele smo si ogledali pravljico Kraljična na zrnu graha na odru kamišibaj. Spoznali smo posamezne enote, način razvrščanja knjig, pokukali v vse skrite kotičke knjižnice in malo pobliže izkusili različna dela ter naloge knjižničarja. V spodnji etaži, poleg čitalnice, je bila na ogled postavljena razstava likovnih del devetošolke iz Starega trga, leseni nagrajeni izdelki učencev srednje šole in razstava različnih del našega pesnika Franceta Prešerna. Knjižnica torej ni zgolj prostor izposoje knjig. Res, da ni bilo časa izdelati knjige, smo se pa lotili izdelave pomladnih venčkov iz papirja, cofkov, papirnih cvetlic in bleščečih dodatkov. Prijetno je bilo vstopiti v čarobni svet knjižničnega prostora. Knjižničarki Nataši smo obljubili, da se zagotovo še snidemo in skupaj ustvarjamo.
Zadnji delovni dan smo preživeli s prijatelji in bivšimi učenci naše šole iz VDC Želva. Učenke so pripravile, kavo, čaj in sladke prigrizke ter uredile stavbo C za druženje oziroma Kulturno čajanko. Med srebanjem čaja ali kave in grizljanjem sladkih dobrot je ob pomoči stekel pogovor. Skupaj smo ugotovili, da je prav čas tisto, kar lahko podarimo eden drugemu, prav tako kot prijazna beseda in nasmeh ne stane nič. Izdelali smo srčke iz različnega papirja in jih povezali v šopek podarjenega trenutka, ki bo krasil našo učilnico. Nato smo se skupaj odpravili na ogled šolske proslave. Gostje so bili navdušeni, mi pa zelo ponosni na vse nastopajoče.
Teden, namenjen delovni praksi, je bil dinamičen, poučen, izkustven in predvsem drugačen od običajnih šolskih dni. Sledil je viziji naše šole, opolnomočiti učence za življenje, pa čeprav z malo pomoči in vodenjem.
zapisala razredničarka PPVI 5