Praznična Ljubljana

Učitelji in učenci OŠ Ljubo Šercer iz Kočevja sestavljamo pisano mavrico pestrosti in različnosti pod skupno streho. Hodimo po isti poti, ki je naša začrtana vizija in omogoča različne sprehode, načine in zmožnosti posameznikov. Obiskujejo jo učenci iz občin Kočevje, Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Velike Lašče. V prazničnem mesecu decembru, nas je ravnateljica ga. Jožica Pečnik presenetila z neverjetno novico. Občina Velike Lašče nam je namreč omogočila ogled praznične Ljubljane. Stekli so dogovori s starši, učenci in učitelji. Tik pred prazničnimi počitnicami smo se, takoj po pouku, polni pričakovanj zbrali na glavni avtobusni postaji. Štirinajst učencev in pet spremljevalcev je prijazni voznik popeljal do prestolnice. Vožnja je minila v prijeten klepetu in drobnem vznemirjenju. Saj nekateri prazničnih luči glavnega mesta še nikoli niso videli. Ko smo prispeli do Kongresnega trga je bil še dan, pa nič zato. Strokovno vodenje je prevzel učitelj Blaž. Ostali smo si razdelili pod okrilje mlajše učence, starejši pa so že suvereno krmarili v koloni. Pot nas je popeljala po starem mestnem jedru. Mimo drsališča do Univerze, ki je praznovala 100 obletnico. Naprej do Ljubljanice po nabrežju med prazničnimi stojnicami in čez Šuštarski most na drugi breg. Nekaj besed o »šuštarjih«, malo slovenske popevke, ki je učenci sicer niso poznali, smo jo pa učitelji. V skupini smo nadaljevali pot do glavne tržnice mimo Stolnice in Mesarskega mostu. Tam se učenci kar niso mogli nagledati številnih ključavnic. Kljub zimi, je tudi med nami nekaj iskric in nerodnih pogledov, zato je bil most toliko bolj zanimiv. Vrnili smo se do Tromostovja, občudovali Zmajski most in med stojnicami prikrmarili do Prešernovega spomenika. Velika okrašena smreka in vse večji vrvež se je že zrcalil v otroških očeh. Ob tem, da so se lačni želodčki počasi oglašali, saj smo učencem obljubili obisk Mc Donaldsa. Od Prešernovega spomenika smo se po Čopovi ulici sprehodili do naslednje točke- kosila. Takšno, malo manj zdravo, ampak brez tega pa res ne gre. Lepo zgledno v koloni, z realnimi željami so učenci naročali menije pod budnim očesom učitelja. Imeli smo dovolj prostora, da smo se lahko posedli in uživali v obroku. Zunaj se je toliko zmračilo, da so lučke že zažarele na poti do Hiše iluzij. Kako so dekleta uživala v disco sobi polni ogledal, z lomljenjem svetlobe in ostalimi svetlobnimi efekti. Vodička nas je popeljala od sobe do sobe. Vsaka je skrivala kakšno iluzijo, lahko si se zoperstavil fizikalnemu zakonu gravitacije, »pojedel« sošolčevo glavo na krožniku ali se sprehodil skozi Vortex tunel. Nekateri velikokrat, opazovali so pipo iz katere teče voda, pa nobene cevi, zamenjali so obraz in se slikali v kalejdoskopu. Obisk smo zaključili v igralni sobi in se podali v praznično razsvetljeno Ljubljano še enkrat. S pogledom na grad in tisoče luči. Ponedeljkov predprazničen večer bo zagotovo ostal še dolgo v spominu vseh, zatorej hvala občini Velike Lašče in hvala ravnateljici OŠ Ljubo Šercer za to izkušnjo.

Več slik si lahko ogledate TUKAJ.

Valerija El Habashy