INTERVJU S PLANINCEM g. Markom

23. 12. 2021 | Novice

Marka smo spoznali v lanskem šolskem letu kot jamarja, ko smo se učili o dinarsko-kraškem svetu. Letos smo opravili video-srečanje z njim na temo planinarjenja in alpinizma v okviru pouka družboslovja in spoznavanja alpskega sveta.

 

  1. Vemo, da imate radi naravo, veliko ste nam povedali o jamarstvu, kdaj pa ste opazili lepoto hribov?

 

Prvič sem se podal v hribe pri osmih letih leta 1963. Bil sem na Triglavu z očetom, stricem in teto ter bratrancem. Bil je mesec avgust in zgoraj je bil sneg, kar rezervne nogavice sem moral uporabiti za rokavice. Saj takrat ni bilo takšne opreme kot je sedaj.

 

  1. Kakšen je bil vaš prvi pravi planinski vzpon?

 

Samostojno sem začel hoditi v hribe pri 12. tih- 13. tih letih z bratrancem in bolj intenzivno v srednji šoli.

 

  1. Je razlika med opremo pozimi in poleti?

 

Razlika v opremi je velika. Pozimi potrebuješ veliko več dodatne opreme, cepin, dereze, krplje, drugačno obutev, več oblačil, termovko, nepremočljivo opremo. Poletne opreme je manj in je lažja. Pomembno je, da imaš rezervna oblačila, čeprav sedaj obstajajo hitro sušeči materiali.

 

  1. Kateri letni čas v hribih vam je najljubši?

 

Vsak letni čas ima svoje čare, vsakič opazuješ kaj drugega. Poleti in spomladi cvetje, barve jeseni, pozimi uživaš v samoti…

 

  1. Se potepate sami ali imate radi družbo?

 

Odvisno od razpoloženja. Rad sem sam in napredujem v svojem tempu s svojimi cilji in interesi. Vedno se za pot pripravim, pregledam vreme, ocenim čas, pregledam zemljevide, če sem tam že bil je to lažje, nova pot zahteva bolj temeljite priprave. V hribe se podam tudi s prijatelji, peljem sorodnike, se prilagodim najšibkejšemu členu v skupini, to je pomembno. Včasih pa tudi z večjo družbo, če me prosijo in jih popeljem na kakšno turo.

 

  1. Vam je bolj blizu alpinizem ali pohodništvo? Se raje potepate po brezpotjih ali sledite markacijam? Ste se že kdaj izgubili?

 

Nekaj vmes, rad hodim po brezpotjih, spremljam oznake in sem sam s sabo. Sem zašel s poti in rešil me je kompas, tako gosta megla je bila, saj se vreme v hribih lahko hitro spremeni, to ste se učili.

  1. Kdaj ste spoznali plezanje in turno smučanje?

 

S plezanjem se ukvarjam zadnjih 20 let, prej ni bilo možnosti. S turno smuko tudi, oprema je boljša, vedno imam pri sebi »žolno«, saj moraš biti vedno pripravljen tudi na najslabši izid. Pri plezanju obvladuješ svoje telo, krepiš koordinacijo in spoznavaš tehnike. Več plezaš, spretnejši si pri tem. Pomembno je, da zaupaš soplezalcu in on tebi.

Turno smučanje je poseben užitek in napor, vreden vsega truda.

 

  1. Kakšen poseben spomin v domačih gorah?

 

Spominov v vseh teh letih je ogromno, v glavnem lepih. Videl sem že nesreče, tudi s smrtnim izidom, pomagal, če sem lahko, sam sem bil poškodovan. Pri plezanju se je odkrušil kamen, rešila me je čelada in izkušnje, sicer bi bilo še slabše. Spomnim se starejše gospe, ko sva skupaj, v bivaku, praznovala njen rojstni dan, sredi zasneženih hribov. Veselja tistih, ki so prvič okusili planinski uspeh, tolaženje ob neuspehu in žuljih, vsega po malo.

 

  1. Bi nas kdaj popeljali na planinski pohod v Kočevju, če bi vas prosili?

 

Seveda z veseljem, v okolici Kočevja je veliko možnosti, ki bi jih zmogli tudi vi. Krempa, Kozice, Krokar. Na pomlad se slišimo in dogovorimo.

 

  1. Vaš najvišji vzpon v tujini?

 

Moj najvišji vzpon je bil na sedemtisočak Pik Lenin, ki se nahaja v verigi Trans – Alay v gorovju Pamir med Tadžikistanom in Kirgizistanom.

 

  1. Kolikokrat ste že bili na Triglavu?

 

Velikokrat, težko točno preštejem, bil sem v vseh letnih časih približno 50x.

 

Gospod Marko, hvala za vse lepe fotografije in besede, ki ste jih delili z nami.

                                                                                                                                      Intervju opravili in zapisali učenci 6. in 7. razreda.

Skip to content