EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI

17. 9. 2021 | Novice

V Podgorsko ulico so se polni energije in nasmejani, v četrtek in petek zjutraj, pripeljali naši učenci vozači.

Najbrž ste pomislili, da smo se zmotili, saj naša šola ni na Podgorski ulici, vendar temu ni tako. Tudi voznik kombija se ni zmotil – na parkirišču pri starem Dinosu smo namreč učence pričakale učiteljice. Tako smo skupaj pričeli Evropski teden mobilnosti, ki traja od 16. do 22. septembra, saj smo učenci in učiteljice zadnji del poti do šole prepešačili. Na ta način so učenci, ki sicer že tako uporabljajo trajnostno obliko mobilnosti – kombi, en del poti tudi prehodili in tako aktivno pričeli dan. Pot je bila za vse, tako učence, kot tudi učiteljice in naša voznika kombija, nekoliko drugačna, bolj zabavna in zanimiva, po vrhu vsega pa še zdrava in okolju prijazna

Zjutraj se v razredih pogovarjamo o tem, kako smo danes prišli v šolo in pridno izpolnjujemo naše tabele, v katere beležimo našo uspešnost pri izbiri trajnostnih oblik mobilnosti. Vsi, ki pridemo v šolo peš, s kolesom, skirojem, rolerji, kombijem, avtobusom, vlakom,… pa dobimo tudi značko!

Ker smo vključeni v projekt Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah, se bomo trajnostnim oblikam prihajanja v šolo, prometu, aktivnemu preživljanju prostega časa… v tem tednu še posebej posvetili. Na raznih dogodivščinah nas spremljata dve maskoti Živa in Lenart, ki z nami opravljata različne izzive, se sprehajata in aktivno preživljata prosti čas. V četrtek sta se namreč že odpravila na dogodivščino z učenci 2. in 3. razreda, ki so dan preživeli v gozdu z gospo Tino Žele Kovačič. Živa in Lenart sta zganjala norčije v gozdu in očitno jima je bilo to zelo všeč, učenci pa so se v njuni družbi še bolj zabavali in marsikaj naučili.

Danes je petek, zato bosta Živa in Lenart odšla domov vsak z enim od učencev šole. Zelo ju že zanima, kaj bosta počela čez vikend… le kaj se jima bo vse zgodilo, kaj bosta doživela? Komaj čakata, da prideta nazaj v šolo in brž poklepetata s sošolci!

 

                                                                                                                                                                                  Zapisala Anita Marinko

Skip to content