2. naravoslovni dan: Čebelarski turizem

V ponedeljek, 14. oktobra smo na šoli izvedli 2. naravoslovni dan Čebelarski turizem.

Učenci na šoli so dan začeli z izdelovanjem čebelic iz različnih materialov. Učenci so pridno izdelali veliko lepih čebelic, pravzaprav kar cel roj, nato pa so odšli pogledat, kako izgleda čisto pravi čebelnjak. Sprehodili so se do čebelnjaka in se ob tem spomnili slovenske pesmi Čebelar, ter jo zapeli. Pri čebelnjaku so se spominjali tudi čebelarja, ki nas je prišel v šolo obiskati, nam predstavil čebele, njihovo življenje, dom, kaj počnejo in zakaj so tako pomembne.

Nato so se vrnili v šolo, kjer so imeli priložnost okušati njihov sladek pridelek – med. Ko so pridobili malo medene energije, so okrasili šolsko zelenico, s papirnatim cvetjem. Proti koncu dne so se po čebelje udeležili tudi športne aktivnosti, saj so metali raznobarvne žogice v koš, v obliki cveta.

Druga skupina učencev, se je odpravila v Šmarje Sap h gospodu Koželju, ki se ukvarja s čebelarstvom in ima doma tudi čebelarski muzej. Pravzaprav smo si ta ogled prislužili. Čebelarska zveza Slovenija je v lanskem letu šolskem letu objavila nagradni natečaj – skupinska maska – čebele. Zakaj pa ne? Pridno smo rezali, lepili ter barvali in prejeli nagrado: obisk Čebelarstva in čebelarskega turizma Koželj.

Pisana druščina učencev in spremljevalcev se je v ponedeljek odpravila na avtobusno postajo. Sprejel nas je prijazni voznik in nas varno pripeljal čisto do domačije Koželj. Tam sta nas z medenim zajtrkom pričakala g. Anton in njegova soproga. Medeni kruhki so izginjali s pladnjev, medenjaki so se topili v ustih in ušesa so se polnila z novimi informacijami. Čebelar Anton je namreč strasten zbiratelj vsega o čebelah. Ker je njegov muzej majhen in poln dragocenosti, smo se razdelili v dve skupini. Prva si je ogledala zbirko najrazličnejših predmetov, ki jih čebelarji uporabljajo pri svojem delu in so se spreminjali skozi čas. Muzej je poln različne literature, slik pomembnih čebelarjev, panjskih končnic, posod za med, vilic, točil, modelov za vlivanje voska in še marsičesa vezanega na življenje čebelarja nekoč. Druga skupina pa je ostala z ga. Koželj, ki je učencem pomagala reševati križanke, ki jih je pripravila vodja naravoslovnega dne. Samega čebelnjaka si žal nismo mogli ogledati, ker je oddaljen dobro uro vožnje od domačije. 500 panjev ni mačji kašelj – koliko je to dela, skrbi in medenih užitkov je pripovedoval čebelar Anton Arianu, Tilnu in Lovru, ki so opravili z njim intervju. Kako pomembne so čebele za naravo in človeka si lahko samo zamišljamo. Pripomoremo pa vsak na svoj način. V čudovitem dopoldnevu smo se odpravili še na krajši sprehod do gabrovega gozda, kje so čebele včasih na paši. Tokrat jih ni bilo, zato smo se pozabavali z igro barv pod vodstvom učiteljice Blanke opravili skupinsko fotografijo in se sprehodili do avtobusa. Tam se je od nas poslovil čebelar in nam podaril zajeten kup knjig. Hvala!

Zagotovo se bomo naučili še veliko o čebelah, njihovem življenju, koristi, posebnostih in zdravilnih učinkih medu, propolisa in cvetnega prahu. Vožnja proti Kočevju je minila hitro in naravoslovni dan smo zaključili v druženju na sončnem šolskem dvorišču. In tako se je končal še en naravoslovni dan v znamenju čebel, ki smo ga v šoli obeležili s pridnim delom in pridobivanjem novih medenih izkušenj.

 

Zapisali vodja naravoslovnega dne Valerija El Habashy in učiteljica Anđela Krsnik