TEDEN POSKUSOV V 2. SKUPINI POSEBNEGA PROGRAMA

10. 5. 2021 | Novice

Pretekli teden smo se v 2. skupini posebnega programa učili o vodi. Izvedeli smo, da je prav zares vir življenja za vsa bitja na našem planetu, po drugi strani pa je bila za nas tudi vir novega znanja.

Odločili smo se namreč, da se prelevimo v znanstvenike. Najprej smo dobro prebrali navodila za poskuse in si ogledali video posnetke z navodili. Ker pa nismo bili čisto prepričani, ali je vse, kar najdemo na internetu resnično, smo se odločili, da jih tudi sami preizkusimo!

Pripravili smo potrebne pripomočke in si uredili delovno postajo, okrog katere smo se zbrali. Ob pomoči učiteljice in varuhinje so se vsi učenci preizkusili v različnih poskusih, ki jih lahko vidite na slikah.

Najbrž pa vas zanima, kaj smo ugotovili in česa smo se naučili?

Izvedeli smo, da se voda spremeni iz tekočega v trdno stanje tako, da jo zamrznemo v led. Led pa smo hitreje spremenili nazaj v vodo, ko smo ga posolili – takrat smo slišali pokanje.

Ugotovili smo, da nekatere stvari na vodi plavajo, druge se potopijo, tretje pa se ustavijo nekje na sredini. Šivanka na primer potone, vendar smo  se naučili, da lahko tudi plava na vodi – vendar le, če znaš to »začarati« s pomočjo časopisnega papirja ali brisačke.

Naučili smo se tudi, da se poper boji detergenta za pomivanje posode! No, ne čisto zares, vendar je v poskusu zares tako izgledalo. V vodo smo namreč natresli poper in najprej vanjo pomočili suh zobotrebec. Nič se ni zgodilo. Ko pa smo zobotrebec pomočili v detergent in ga ponovno pomočili v vodo, je poper kar bežal od zobotrebca! V duhu pomladi pa smo iz papirja na poseben način zgibali rožice iz papirja. Postavili smo jih v vodo in papir se je počasi omočil, ko po žilah listov, in jih tako odprl.

Poskus 1: cvet se odpre

Poskus 2: Papir se odlepi od vodne gladine

Poskus 3: Prestrašeni poper

Veliko smo se naučili, ob tem pa smo se tudi zelo zabavali, zato poskuse z vodo priporočamo tudi vam!

       

                                                                                                                                                                                                                                     Zapisala Anita Marinko

Skip to content